Moje prvo leto življenja skozi mamine oči
V prvi objavi ( Dvakrat rojen ) sem spregovoril o sebi. O rojstvu in tišini, ki ostane, ko nečesa pomembnega dolgo ne znaš povedati. Tokrat sem želel pogledati še skozi oči mame. To je pogovor o strahu, ljubezni in tistih majhnih trenutkih, ki dajo moč, ko je vse negotovo. Moja mama ne govori veliko, a ko spregovori, govori iskreno. Zato to ni le intervju ampak je naša zgodba. Skupaj v zgodbi, ki je najina. 🧡 1. Začniva čisto na začetku 🧡 Mami, a se spomniš dne, ko sem se rodil? Kaj ti je najprej šlo skozi glavo? Seveda se spomnim. Bila je sončna sobota, 14. junij 1997. Porod je bil zelo težak. Bil si šibek, modrikast in zajokal si hripavo. Sprva so mislili, da si samo utrujen od poroda. A zjutraj mi je zdravnica povedala, da so ti naredili rentgen srca in da gre najverjetneje za prirojeno srčno napako. Rekla je, da boš premeščen na pediatrično kliniko v Ljubljano. Kdaj si začutila, da nekaj ni čisto v redu? Ko so že vse mamice dobile svoje dojenčke, tebe pa ni bilo ... Tak...