Objave

Življenje, smrt, karma in iluzija principa brezpogojne ljubezni

Slika
Tokrat me je pot popeljala v Ljubljano, kjer sem obiskal svojega prvega duhovnega učitelja in regresoterapevta, Romana Černeta . Če ste v prejšnjem zapisu ( Potovanje, ki mi je spremenilo življenje ) brali o moji poti do prve regresoterapije, je zdaj pravi trenutek, da spoznate človeka, ki mi je odprl vrata v razumevanje duhovne dimenzije življenja. Za mnoge je Roman terapevt, za nekatere prijatelj, zame pa predvsem nekdo, ki me je usmerjal, ko sem prvič stopal v globine svoje notranjosti. Najin pogovor ni bil le intervju – bil je trenutek učenca in učitelja, bil je dialog duš, ko se čas ustavi. Skozi svoje besede je Roman delil izkušnje, modrost in spoznanja, ki jih je nabral na svoji poti, meni pa je podaril nekaj, kar presega besede: občutek, da je duhovna rast predvsem pot vračanja k sebi.   1.  Kdo je danes Roman Černe? Z današnjim pogledom in prehojeno potjo življenja lahko rečem, da sem predvsem duhovno bitje svetlobe na poti nabiranja človeških izkušenj in spozna...

Zgodba o raku, ki uči živeti: Pogovor o boju, sprejemanju in hvaležnosti

Slika
Drugi intervju me je ponesel na sosednjo domačijo, kjer se je za štirimi stenami skrivala zgodba, ki je bila dolgo tiha, a je prišel čas, da jo slišimo. Zgodba o pogumu, notranji moči in življenjski modrosti, ki jo je draga Petra odprla z iskrenostjo in srcem. Takšne zgodbe nas učijo, da tudi v najtežjih trenutkih lahko najdemo svetlobo in smisel.  " Vse življenje me je strah, da izgubim ljudi, ki jih imam rada. Sedaj me je postalo strah tega, da oni izgubijo mene. Tega preprosto ne bom dovolila, ne bom jim zadala te bolečine." ( Petra Podpečan) Petra Podpečan je mamica dveh čudovitih otrok: 19-letnega sina in 15-letne hčerke, ki ju šteje za svoje največje bogastvo. Ponosna je na to, kar je ustvarila, in pravi, da ji nič ne pomeni več kot njena družina. Je žena, ki ima ob sebi ljubečega in skrbnega moža, ki jo je med boleznijo držal za roko in ji bil največja opora, prav tako kot otroka. Petra je preprosta, kmečka in delavna ženska brez maske na obrazu, takšna, kot je. Rada...

Moje prvo leto življenja skozi mamine oči

Slika
V prvi objavi ( Dvakrat rojen ) sem spregovoril o sebi. O rojstvu in tišini, ki ostane, ko nečesa pomembnega dolgo ne znaš povedati. Tokrat sem želel pogledati še skozi oči mame.  To je pogovor o strahu, ljubezni in tistih majhnih trenutkih, ki dajo moč, ko je vse negotovo. Moja mama ne govori veliko, a ko spregovori, govori iskreno. Zato to ni le intervju ampak je naša zgodba. Skupaj v zgodbi, ki je najina. 🧡 1. Začniva čisto na začetku 🧡 Mami, a se spomniš dne, ko sem se rodil? Kaj ti je najprej šlo skozi glavo? Seveda se spomnim. Bila je sončna sobota, 14. junij 1997. Porod je bil zelo težak. Bil si šibek, modrikast in zajokal si hripavo. Sprva so mislili, da si samo utrujen od poroda. A zjutraj mi je zdravnica povedala, da so ti naredili rentgen srca in da gre najverjetneje za prirojeno srčno napako. Rekla je, da boš premeščen na pediatrično kliniko v Ljubljano. Kdaj si začutila, da nekaj ni čisto v redu? Ko so že vse mamice dobile svoje dojenčke, tebe pa ni bilo ... Tak...